Priprava za vgradni kamin

by

Po izbiri najustreznejšega kaminskega vložka, se glede na njegove tehnične zahteve dimenzionira dimnik ter dovod zraka iz okolice. Glede na željeno obliko in velikost kaminske obloge (obzidave kamina) se pripravi tudi podlaga pod kaminom.

Sestavni deli kamina, ki so del predpriprave:

  • kaminski vložek,
  • dimnik za odvajanje dimnih plinov,
  • dovod zraka iz okolice za zgorevanje goriva,
  • ustrezno pripravljena podlaga.

 

1. Dimnik

Vsak kaminski vložek na trda goriva za svoje delovanje potrebuje odvod dimnih plinov iz kurilne naprave skozi dimnik na prosto. Dimovodne tuljave so lahko iz različnih materialov (npr. montažni dimniki iz nerjavne pločevine ali zidani dimniki iz šamota ipd), ki pa morajo biti temperaturno obstojni in ognjeodporni. Poleg tega mora biti zagotovljen zadosten odmik od vseh gorljivih materialov, ki pa je določen s strani proizvajalca dimnika.

Kaminski vložki imajo različne nastavke za odvod dimnih plinov (najpogosteje Ø180, Ø200, Ø250) in so ustrezno dimenzionirani glede na velikost kurišča. Predlagamo izbiro premera dimnika kot je nastavek na izbranem kaminskem vložku. Izbira večjega ali manjšega presega dimnika kot je predvideno na vložku, ima lahko za posledico težave pri delovanju kurilnih naprav, slab dimniški vlek ipd.

Dimniški priključni kos naj bo 45° in čimvišje pod stropom (v primeru kaminske obloge do stropa). V kolikor bi imeli znižano kaminsko oblogo, se pripravi priključni kos na višini, prilagojeni izbranemu kaminskemu vložku.

Višina dimnika: minimalna delovna višina dimnika (od priključnega kosa do vrha) je 4,5 m.

Ustje dimovodne naprave mora segati  najmanj 40 cm nad sleme strehe, če ustje ni v slemenu, pa mora biti od površine oddaljeno vsaj 1 m. Ustje dimovodnih naprav na trda goriva v objektih, katerih strešna kritina ni požarno varna, mora biti v slemenu strehe in 80 cm nad slemenom (Smernica SZPV 407).

 

2. Dovod zgorevalnega zraka

Kaminski vložki za delovanje neodvisno od zraka v prostoru potrebujejo dovod zraka za zgorevanje goriva iz okolice neposredno do kaminskega vložka.

Kaminski vložki imajo okrogel nastavek za dovod zraka, ki ustreza zadostni količini zraka za zgorevanje za izbrani kaminski vložek.

Primer: Za kaminske vložke običajno zadošča Ø150 mm oz. primeren kvadratni/pravokotni kanal s presekom s površino 176,63 cm2. Pri pravokotnem kanalu naj bo razmerje stranic višina : širina čimbolj 1:1, 1:2 ali 1:3. V pomoč naj bo spodnja tabela z najpogostejšimi dimenzijami priključkov:

Nastavek za zajem zraka na vložku [mm] Površina zadostne količine zraka [cm2] Primer pravokotnega kanala, širina x višina [cm]
Ø100 78,54 16 x 5 / 14 x 6
Ø125 122,72 18 x 7 / 16 x 8
Ø150 176,71 22 x 8 / 20 x 9
Ø160 201,06 23 x 9 / 21 x 10

Sestavni deli cevi za zgorevalni zrak morajo biti izdelani iz negorljivih, dimenzijsko stabilnih in proti obrabi odpornih materialov (DIN 4102 A1 ali razred A1(B2) po DIN EN 13501-1), morajo biti zatesnjeni in dostopni za pregled in čiščenje.

Če dovoda zraka za gorenje od zunaj ni, je naprava odvisna od zraka v prostoru in mora biti v prostoru ogrevalne naprave nameščena naprava za odkrivanje ogljikovega monoksida v gospodinjstvih (CO senzor) – 4. člen Pravilnika o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav. Za varno delovanje kurišč je priporočljiv volumen prostora najmanj 4 m3/kW nazivne moči kurišča.

 

3. Tla pod kaminom

Lončene peči, odprti kamini, kuriščni in kaminski vložki se lahko postavijo le na takšna tla oziroma na strope v višjih nadstropjih, ki zagotavljajo ustrezno nosilnost. Upoštevati je potrebno nosilnost dane podlage, npr. plavajočega estriha.

Območje pod kaminom in dodatnih 10 cm naokoli naj bo:

  • brez inštalacij (talno gretje ipd.) in
  • brez mehke izolacije; priporoča se max. 5 cm izolacije XPS stirodur, tlačna trdnost vsaj 400 (še boljše pa 500) in nad njo estrih.

 

Sestavni deli kamina
Možnosti dovoda zajema zraka
Možen potek dovoda zraka:

  • od spodaj v tlaku (A),
  • neposredno od zadaj (B – v primeru kamina ob zunanji steni),
  • vertikalno od dimniku (C),
  • iz drugih prezračevanih nebivalnih prostorov (D – klet, garaža, podstreha), ipd.